Logo


Naslov članka: Dokumentarac 'Bonobo Beni' premijerno u slovenskim kinima (p)
Podnaslov:
Autor:
Saturday 13 August 2011 - 00:24:13

GROUPE M6 i FIVIA
predstavljata dokumentarni film

BONOBO BENI
(BONOBOS)
(Beny, Back to the Wild)

VLOGE (glasovi):
CLAUDINE ANDRÉ
Cloudine André (glas) SANDRINE BONNAIRE
Beni (glas) EMMANUEL CURTIL
FANNY MEHL

USTVARJALCI FILMA:
režija ALAIN TIXIER
scenarij PHILIPPE CALDERON, ALAIN TIXIER
GUILLAUME ENARD, GUILLAUME VINCENT
po zamisli in resnični Benijevi zgodbi CLAUDINA ANDRÉ
producent JEAN-PIERRE BAILLY
koproducent PHILIPPE CALDERON
glasba JEAN-BAPTISTE SABIANI
fotografija PATRICE AUBERTEL
DAMIEN CHATARD, CHRISTIAN GAUME
Montaža LAURENCE BUCHMANN


žanr: dokumentarni film
Dolžina: 90 minut, oznaka “PG”
http://www.snd-films.com/
slovenska internet stran: http://www.fivia.si/
Copyright © MMXI SND/M6, All Rights Reserved
© 2011 FIVIA Vojnik, Vse pravice pridržane
Distribucija v Sloveniji: FIVIA d.o.o., Vojnik
http://www.kinodvor.org/




ZGODBA

Glavni junak filma je enoletni opičji mladič Beni iz zavetišča Lola ya Bonobo (DR Kongo), kjer se uči veščin, ki jih potrebuje za vrnitev v džunglo. Beni je eden zadnjih mladičev vrste bonobo, ki je izjemno inteligentna in ogrožena. Od šimpanzov, njihovih najbližjih sorodnikov, se razlikujejo po bolj miroljubnem in igrivem vedenju.

Benija je pred kruto usodo rešila lastnica zavetišča, Claudine André, ki se že več let trudi, da bi zaščitila bonoboje. V zavetišču jih vzgaja skupaj z drugimi človeškimi mamami in jih navaja na samostojno življenje. Claudine se pripravlja, da bo izbrala novo skupino bonobojev, zrelih za izpust v divjino. Beni je pustolovske narave in hitre pameti – bo med njimi tudi on? Zgodbe bonobojev nam pripovedujeta Claudine in izmišljen Benijev glas, poln humornih in navihanih misli, zaradi katerih je film primeren tudi za mlajše otroke. Za starše teh le majhno opozorilo: na začetku filma je nekaj krutih prizorov ravnanja z opicami (ustrel Benijeve mame, Beni v kletki), ki pa jim sledi vedra zgodba o Benijevem odraščanju in druženju z novo človeško mamo ter drugimi bonoboji.


BONOBOJI

Sprva so imeli bonoboje za pritlikavo vrsto šimpanzov, pozneje pa so odkrili, da gre za posebno vrsto opic. Bonobo (Pan panicus) je ob šimpanzih, gorilah in orangutanih četrta vrsta velikih opic. Bonoboji in šimpanzi so si v marsičem podobni, toda če jih pobliže pogledamo, opazimo, da so nekoliko manjši in vitkejši. Imajo tudi bolj rožnate ustnice, črn obraz in dolge črne lase z veliko prečko na temenu. Odrasli bonobo lahko zraste tudi do 1 metra in več. Samica tehta 35 kg, samec pa 45 kg. Živijo lahko do 60 let. Čas brejosti traja skoraj 8 mesecev. Opica bonobo je človeku genetsko najbližje. Imamo kar 98 odstotkov skupnih genov.

Bonoboji so izjemno mirnega in prijaznega značaja. Živijo v strukturirani družbi z večplastnimi medosebnimi odnosi. Njihov življenjski prostor so močvirnati gozdovi Kongovske kotline, ki na severu meji na reko Kongo, na jugu pa na reki Sankuru in Kasai. Za kotlino je značilna biotska raznovrstnost vseh oblik življenja, tako rastlinja kot živalstva; tam živijo gorile, gozdni sloni, žirafe in bonoboji. Ti gozdovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine in so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja planeta.

Življenjsko okolje bonobojev čedalje bolj ogrožata divji lov in redčenje gozdov. Les teh gozdov služi za pridobivanje premoga za krajevno prebivalstvo. Bonoboji so žrtve trgovanja z mesom divjih živali. Nastavljene pasti po gozdovih jim lahko povzročijo hude poškodbe. Ko lovci pokončajo matere samice zaradi mesa, osirotele mladiče pogosto prodajajo na ulicah Kinšase kot sejemske živali.

Naš najbližji sorodnik je na pragu izumrtja. Če so leta 1980 našteli 100.000 primerkov, pa se danes njihovo število giblje med 5000 do 15.000.


IZ PRVE ROKE

"Če je François Rabelais nekoč zapisal, da je smeh lasten le človeku, je to gotovo zato, ker ni spoznal opic bonobo."
- Alain Tixier, režiser


PORTRET AVTORJA

Alain Tixier je znan po seriji dokumentarcev Ushuaia episodes. Vso kariero je posvetil snemanju narave in živalskih vrst. Ob snemanju dokumentarca o opicah je slišal za vrsto bonobo in takrat se je odločil, da obišče rezervat Lola Ya Bonobo in jih dodobra spozna. S svojim videzom in vedenjem so te opice v hipu osvojile njegovo srce. "Bonoboji so manjkajoči člen v naši evoluciji. Srečanje z njimi pa je kot skok v prazgodovino." Ko mu je Claudine povedala, da je neki primatolog z Instituta Max Planck opravil primerjalne teste med ljudmi, šimpanzi in bonoboji na primerljivi razvojni stopnji, na katerih je najvišjo oceno osvojil bonobo Beni, se je odločil, da bo glavni lik njegovega filma prav on. Prav tako je nanj vplivala resnična zgodba o bonobu Kanzyju iz laboratorija univerze v Atlanti, ki razume 3000 angleških besed in komunicira prek računalnika s 600 piktogrami, ki predstavljajo besede in koncepte.


CLAUDINE ANDRÉ

Belgijka Claudine André je ustanoviteljica naravnega zavetišča Lola ya bobobo (v lingalščini to pomeni "raj za bonoboje"). Strastna ljubiteljica etnologije in fotografiranja, hči kolonov in mati petih otrok je nekega dne spoznala slabo in propadajoče stanje v živalskem vrtu v Kinšasi v času državljanske vojne med letoma 1993 in 2002. Odločila se je, da ga reši. Kmalu zatem so ji trgovci prinesli umirajočega mladiča vrste bonobo, ki ji ga je uspelo rešiti, ljudje pa so začeli k njej nositi še druge osirotele opičje mladiče. Sčasoma je nastala majhna skupnost bonobojev. Danes živijo v naravnem 15 hektarjev velikem gozdu, ki je skoraj enakovreden njihovemu izvornemu življenjskemu okolju. Sem zahajajo številni študentje in znanstveniki primatologi, ki opazujejo bonoboje in skušajo razvozlati njihovo govorico.

Claudine André si za svoje delovanje prizadeva pridobiti sredstva različnih mednarodnih organizacij, znatno pomoč ji namenja tudi francoska igralka Brigitte Bardot. Leta 2000 so ustanovili PASA (Pan-African Sanctuary Alliance), zvezo 18 panafriških tovrstnih zavetišč. Zveza je pripomogla k izboljšanju organizacijskih izobraževalnih in zdravstvenih razmer dela na področju zaščite opic. Kljub temu ostaja trgovanje z mesom divjih živali še vedno največja grožnja za opice bonobo, zato Claudine André poudarja pomen ozaveščanja izobraževanja zlasti otrok o pomenu bonobojev. Vsako leto namreč zavetišče obišče 30.000 otrok.


http://www.bonoboincongo.com/2009/03/04/a-bonobo-video-please-no-more/


Autor članka je F.I.L.M
( http://www.film-mag.net/article.php?article.12183 )